Art-Area 115
http://www.radiostudent.si/article.php?sid=16128
V tokratni Arteriji, oddaji za sodobne vizualne umetnosti, smo se avtorji osredotočili na pomembnejše dogodke zadnjih dveh tednov v bližnji okolici[...] Miha je obiskal galerijo Škuc, kjer se odvija projekt 50%, ki združuje protagoniste kolektiva Sindikat in oblikovalsko skupino Ee[...]
V galeriji Škuc se je v 12. avgusta začel netipičen razstavno-performativni, umetniško-oblikovalski projekt z naslovom 50%, ki ga zaznamuje predvsem živa in vseskozi spreminjajoča se forma. To je nekakšen neprestani work in progress z nejasnimi rezultati, ki bodo 1. septembra dokončno obelodanjeni na zatvoritvi projekta in predstavitvi zaključne publikacije.
Projekt 50% se obrača predvsem na v galerijskem kontekstu dokaj zapostavljeno polje grafičnega oblikovanja. Le-to je poleg povsem komercialnih, klišejskih izdelkov podvrženo tudi izjemno kreativnim rešitvam, ki lahko bodisi stojijo kot samostojne rešitve bodisi dopolnjujejo širše zasnovane likovne, uprizoritvene ali glasbene projekte. Oblikovanje je v današnjem času postalo osnova ekonomskega sistema, njegove agresivne propagande in način prezentacije širšemu občestvu.
Vizualna polucija, ki jo sodobni človek doživlja v vsakdanjem življenju, je odločilno vplivala na sodobno družbo. Pri tem imajo prav tako ključno vlogo grafični oblikovalci, ki obdelajo praktično vsak izdelek, preden ta zaokroži med širšo javnost. Med množico dizajnerjev pa se jih najde bore malo, ki svoje avtorske vzgibe dojemajo tudi na drugačen, ne nujno profiten način. Skratka, v nepregledni srenji tega ceha funkcionirajo tudi protagonisti, ki uspevajo z veliko mero distance in samokritike razmišljati o svojem delu.
Tako poskuša projekt 50% predvsem izpostaviti vprašanja avtorstva znotraj polja grafičnega oblikovanja. V danem primeru so sodelujoči oblikovalci tudi avtorji vsebine in forme končnih izdelkov. To so katalogi razstave oziroma projekta, ki bodo ustvarjeni pred njegovim zaključkom in bodo odražali ustvarjalno razmišljanje avtorjev brez običajnih pritiskov okolja. V primeru tega projekta so ustvarjalci zavestno ostali brez ekonomskih, vsebinskih in časovnih pritiskov naročnikov, katerim se morajo običajno v veliki meri prilagajati. Stranka ima pač vselej prav.
V galerijskem prostoru je tako stacioniran tiskarski stroj, ki je donacija Univerze v Ljubljani in služi javnemu poteku celotne procedure ustvarjanja publikacije – tako tiskanja kot vezanja. Katalogi bodo avtorske stvaritve oblikovalske skupine Ee, ki jo sestavljajo Ajdin Bašić, Damjan Ilić, Ivian Kan Mujezinović, Žiga Testen in Mina Žabnikar. V sklopu projekta pa se bodo v galeriji Škuc zgodila tudi tri predavanja.
Prvo predavanje nosi naslov Nekaj izhodišč za zgodovinski oris grafičnega oblikovanja v Sloveniji, ki ga bo pripravila kustosinja za vizualne komunikacije Arhitekturnega muzeja v Ljubljani, Cvetka Požar. Naslednja predstavitev bo pripravljena iz strani Barbare Predan in nosi naslov Skušnjava po parafrazi Becketta – ni važno, kdo govori, nekdo je rekel ni važno, kdo govori – ali odsotnost avtorja, ki potrjuje njegovo prisotnost. Tretje predavanje z naslovom Ravbarji in žandarji: avtorsko pravo danes pa bo pripravila Maja Lubarda, pravna svetovalka Creative Commons Slovenia. Predavanja se bodo zgodila naslednji teden, v torek 26. in v sredo 27. avgusta, v prostorih galerije Škuc.
V zanimivo razmerje s to oblikovalsko skupino je postavljen kolektiv Sindikat, ki je najbolj znan po svojih živih didžej dogodkih, podkrepljenih z odlično vizualno podlago. Sindikat vsrkava vase popularno ikonografijo, se ukvarja s stereotipi in estetskimi merili današnje družbe in raziskuje diskoidno plesno dogajanje bližnje in daljne preteklosti v slovenskem prostoru.
Sindikat, ki ga zastopajo štirje posamezniki s partizanskimi imeni Delta Nu, CasioP, Dečko z vlečko in Emulgator, se je odločil za simbolično gesto in za razstavo v Škucu k sodelovanju povabil domačega fotografa Jožeta Suhadolnika. Slednji velja za enega najbolj doslednih sledilcev in dokumentaristov domačega glasbenega podzemlja, ob tem pa tudi plesne scene zgodnjih osemdesetih, ki se je najbolj vehementno razvijala v okviru legendarnega Diska FV v kleti bloka 4, v Študentskem naselju Rožna dolina.
Suhadolnik je ujel protagoniste Sindikata v zanimivih situacijah. Seveda gre za studijske fotografije, polne prikrite simbolike, ki so nepoznavalcu delovanja tega kolektiva dokaj nepoznani. Obiskovalci so vabljeni k svobodnim intervencijam v velike fotografske tapete, ki prikazujejo štiri protagoniste v značilno glamurozni luči. Izdelek slavnega fotografa tako prekrivajo komentarji obiskovalcev, ki na različne načine rišejo po plakatih, pripisujejo komentarje in slogane. S tem želijo člani skupine Sindikat opazovati in dokumentirati transformacijo lastnih podob v kolektivno delo obiskovalcev galerije.
Poleg svojih velikoformatnih podob je Sindikat postavil na ogled tudi sestavljanko video del oziroma majhen delček le-teh, ki se predvajajo ob remixih znanih popularnih komadov na plesiščih in klubih širom Slovenije. Video del v povezavi z glasbo tako nedvomno pomeni najzanimivejši in najkonkretnejši del postavitve. Gibljive slike se v nenehni repeticiji ukvarjajo s stereotipnimi medijskimi podobami, največ pa seveda črpajo iz televizije kot najbolj razširjenega in najvplivnejšega množičnega medija. Utrinki iz filmskih klasik, videospotov, televizijskih oddaj, poročil ali športnih prenosov v povezavi z diskoidno glasbeno podlago gradijo zanimivo sestavljanko kot odraz trenutnega, od vizualnih sporočil onesnaženega in z informacijami zasičenega časa.
Tako sta v galeriji Škuc predstavljena dva ločena projekta s samostojnimi poteki, kjer v primeru oblikovalske skupine Ee prepoznamo delo v nastajanju, pri Sindikatu pa popolno dekonstrukcijo že ustvarjenega, skrajno estetiziranega izdelka. Galerijski prostor poleg omenjenih izdelkov in objektov naseljuje še odlični in preprosti objekt Damjana Ilića.
To je z rožami opremljen napis všeč, ki ga avtor predstavi in problematizira kot najbolj stereotipno besedo za označitev estetskih sodb obiskovalcev galerij ali konzumentov oblikovalskih izdelkov. S časom rože venijo in odpadajo, skoraj istočasno pa se fotografske podobe Sindikatovcev spreminjajo iz všečne čistosti v neprepoznavno mineštro najrazličnejših sporočil. Skratka, če je bila razstava nekomu v samem startu všeč, mu ob koncu morda zaradi delne dekonstrukcije ne bo več.
Poleg tiskarskega stroja, ki ga občasno obišče sam tiskarski mojster in v sodelovanju z avtorji katalogov ustvarja končne izdelke, je v galeriji moč najti tudi za 50 odstotkov znižane artikle različnih domačih oblikovalskih kolektivov, ki v svojem delu ubirajo podobne smernice. To so umetniška skupina BridA, ki se za lastne potrebe in širše ukvarjajo tudi s tem segmentom dela, Saša Kerkoš & Natan, Sindikat, Stripburger, Zek in skupina Ee. Poleg tega pa bo v okviru 50% predstavljena tudi knjiga Jedermensch, ki sta jo koncipirala in oblikovala Ajdin Bašić in Žiga Testen. Ta publikacija pomeni dokončni zaključek projekta Jeder Mensch ist ein Kurator v Moderni galeriji, ki se je odvil med čakanjem na dolgo odlagano obnovo te nacionalne ustanove.
Projekt 50% je torej izjemno kompleksna prezentacija več segmentov dela in zanimiva prezentacija dela ustvarjalcev, ki ne sodijo nujno v kontekst likovne umetnosti v galerijskem prostoru. Projektu manjka predvsem medsebojne povezanosti sicer izjemno zanimivih delčkov, zlasti med videnim v galeriji. Skupini Ee in Sindikat ne kažeta nobene konsistentne medsebojne vezi, ampak zgolj parcialno predstavitev lastnega delovanja v povsem drugačnih kontekstih kot je to običajno. Vsekakor pa velja počakati na zaključek tega projekta, ki se bo ob slavnostni zatvoritvi zgodil v ponedeljek, 1. septembra.
Miha Colner
Razstavljanje v institucionalnih galerijskih prostorih je pogosto prezahtevno ali preobsežno za mlade avtorje, ki ne premorejo obsežne produkcije. Vendar kvantiteta ne more določiti zrelosti njihovega dela.
* Na minuli petkov dan (oziroma večer) osvoboditve, je Ljubljano okupirala kopica zelo zanimivih glasbenikov, ki pa so se v svojih nastopih žal prekrivali, zato je bil tehten premislek o tem kam se odpraviti, neizbežen. Z izjemo RŠ-ovega rojstnodnevnega praznovanja, ki je bilo odeto v bolj rockovsko podobo, so preostali trije koncerti ponujali precej sorodne vsebine, zato je bila dilema seveda še toliko večja. V Menzi pri Koritu so gostili dunajski elektro pop dvojec Good Enough For You, v Channel Zeru je pred desetglavim občinstvom nastopil (na otoku sila popularni) acid oldschooler Ceephax, v Klub K4 pa je kolektiv Sindikat v goste povabil nekoliko predrugačene Melodrom.
Melodrom so v svojih nekaj letih obstoja že uspeli pridobili status kultnega banda. Tako zaradi sodelovanja s še bolj kultnimi Laibach, svojega nastopa, dobre glasbe, seveda, in tudi zaradi redkih koncertov. Nazadnje jih je bilo mogoče videti v Ortu, ljubljanski publiki pa po pričakovanjih ni bilo dovolj, zato je bilo jasno, da bo njihov nastop obsojen na uspeh, ne glede na to, da so na dotičninem večeru nastopili »le« kot gostje.